Izdajanje računa za dobavljanje v tujino

Pri poslovanju s tujino marsikdo ugotovi, da je sistem davka na dodano vrednost (DDV) precej zahteven za razumevanje. Prihaja namreč do pomembnih razlik med državami, ki spadajo v EU, in med državami, ki ne spadajo v EU, ter tudi v primeru dobave blaga, izvoza ali opravljanja storitev.

V članku, kjer so predstavljene osnove davka na dodano vrednost (DDV), bralec lahko hitro ugotovi, da sistem DDV še zdaleč ni preprost, niti pri poslovanju znotraj naših meja, kaj šele pri poslovanju s tujino.

Zahtevne gospodarske razmere, konkurenca, dostopnost kupcev in/ali dobaviteljev ipd. so dejavniki, ki vplivajo na odločitve podjetij, da začnejo poslovati s tujino. Tujina zajema tako države znotraj Evropske Unije (EU) kot tudi druge države. Razlike nastanejo tudi, če gre za primer dobave blaga, izvoza ali opravljanje storitev. Zaradi vseh teh razlik in lažjega razumevanja si bomo pogledali obe opciji poslovanja s tujino.

Poslovanje s podjetji v EU

Dve od štirih temeljnih svoboščin notranjega trga EU sta prost pretok blaga in storitev, kar omogoča, da evropski državljani med seboj lahko prosto poslujejo in trgujejo. Z vstopom Slovenije v EU, so se tudi slovenskim podjetjem odprle meje in povečale ter izboljšale priložnosti za poslovanje. Na drugi strani pa sistem DDV temelji na obdavčitvi dobavljenega blaga in opravljenih storitev. Obe dejstvi pripeljeta do sistema, ki ga je EU ob odprtju trga morala uvesti, da lahko zasleduje oba cilja.

Pretok blaga znotraj EU se torej ne nadzoruje več preko carin, temveč tudi preko sistema DDV. Sistem pa zahteva določeno izpolnjevanje obveznosti, kar privede do kompleksnosti le tega.

Kako izdati račun, če dobavite blago v EU

V nadaljevanju navajamo pravila, ki veljajo pri dobavi blaga v drugo državo članico EU, v kolikor ste davčni zavezanec, registriran za DDV v Sloveniji. V primeru, da v Sloveniji še niste registrirani za DDV (mali davčni zavezanec), do praga 50.000 EUR dobavljate blago v EU enako, kot dobavljate znotraj Slovenije, torej na izdanih računih ne obračunavate DDV.

Dobava blaga v drugo državo članico EU je v Sloveniji oproščena DDV (na podlagi 46. člena ZDDV-1), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • Prenos pravice do razpolaganja na blagu;
  • Veljavna ID številka za DDV kupca in
  • Pisni dokaz, da je blago zapustilo ozemlje Slovenije (prevozna ali druga ustrezna listina).

Če eden od pogojev ni izpolnjen, se blago obdavči enako, kot bi bilo dobavljeno na območju Slovenije.

V kolikor dobavite blago v EU pod zgoraj navedenimi pogoji, izstavite račun, na katerem morate obvezno napisati kupčevo ID številko za DDV in pripadajočo klavzulo, s katero navedete, da je dobava blaga oproščena plačila DDV v Sloveniji. Pri klavzuli je potrebno navesti veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen ZDDV-1 ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava oproščena DDV. Za običajno dobavo blaga, je najosnovnješa naslednja klavzula: Oproščeno DDV po 1. točki 46. člena ZDDV-1 oziroma VAT exempt under Article 138(1) of Directive 2006/112/ES.

V tem primeru torej DDV ni obračunan in plačan v Sloveniji, temveč se davčna obveznost prenese na kupca in zakonodajo države, v kateri ima sedež. To pomeni, da se dobava blaga obdavči v državi prejemnika, skladno z njegovimi pravili. Praviloma je v državi pridobitve blaga potrebno narediti t.i. samoobdavčitev.

Samoobdavčitev ali obrnjena davčna obveznost ali »reverse charge mechanism« na kratko pomeni, da prejemnik obračuna DDV, ki se hkrati v celoti prizna kot vstopni DDV, če ima kupec pravico do tega. Neto učinek davka je torej 0.

Dobavo blaga znotraj EU je potrebno poročati v rekapitulacijsko poročilo (RP-O). Rok za oddajo RP-O je do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Razlog za poročanje je ravno v prej navedenem pravilu, da se dobava ne obdavči z DDV v državi dobavitelja, temveč se obdavči v državi prejemnika. Dobavitelj zato poroča dobavo v RP-O, ki se avtomatizirano posreduje v državo, v katero je bilo blago dobavljeno in omogoča kontrolo, ali je prejemnik blaga res opravil samoobdavčitev.

Pri izdaji računa za dobavo v EU pa je potrebno upoštevati tudi zakonski predpis, da je potrebno izstaviti račun za tovrstno dobavo najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek (kadar obveznost obračuna DDV prevalimo na kupca). Če račun ni izdan v tem roku, je predvidena globa.

Poleg RP-O, pa se dobava blaga poroča tudi v Intrastat poročilu. Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije (EU), zavezani k poročanju pa postanete, ko skupna vrednost odprem blaga v države članice EU ali prejemov blaga iz držav članic EU v preteklem koledarskem letu preseže t.i. nacionalni vključitveni prag. Vključitveni prag trenutno znaša 200.000 EUR za odpreme in 120.000 EUR za prejeme blaga.

Vir: mladipodjetnik

 

Imate kakšno vprašanje?

Kontaktirajte nas na telefon: 030 645 069 ali e-mail: info@flera.si